Danes smo v resnično zimskih razmerah izvedli že 19. tradicionalni pohod na Donačko goro ob slovenskem kulturnem prazniku. Ogrel nas je že sam vzpon, pa verzi na vrhu, in seveda topel čaj v planinskem domu! Nekaj fotografij objavljamo v galeriji.
Kostanj!
Sonce nas je toplo božalo, grel nas je vroč kostanj, roke so bile črne, nasmeh pa širok 🙂 Še pred tem pa so nas noge nosile po severni strani Donačke gore od prelaza Vrhe do Rudijevega doma, tako da tudi rekreacije na kostanjevem pikniku ni manjkalo! Jesensko obarvani utrinki so zbrani tukaj 🙂
Jesenski Stegovnik
Na volilno nedeljo, 5.10. 2014, se nas je devet pohodnikov in pohodnic sprehajalo med rumenečimi travami, zelenim ruševjem, zlatimi macesni 🙂 Vrh so malo zavijale megle, a nič zato, pot je bila čudovita! Klik!
Jesenska Klemenča jama
Danes smo “opravili” prijeten izlet, že nekoliko v jesenskem vzdušju – na Klemenčo jamo in do slapu Rinka. Odločitev, da smo šli sem namesto na Slemenovo špico se je izkazala kot zelo dobra – skoraj ves čas nas je grelo toplo sonce! Dokaz – v galeriji!
Tabor mladih planincev Soriška planina 2014
Pretekli teden je na Soriški planini potekal tradicinalni tabor mladih planincev. Prve dni, ko nam je bilo vreme naklonjeno, smo izkoristili za izlete, druga polovica tedna pa nam je prinesla nekoliko drugačne aktivnosti, a dobre volje ni skazilo niti muhasto vreme. Utrinki so tukaj 🙂
Gore nad Sočo
Od nedelje do torka (3.-5. 8. 2014) nas je sedem planink in planincev obiskalo gore nad Sočo. Prvoten načrt smo nekoliko prilagodili, saj nam je malo ponagajalo vreme, a trodnevno potepanje smo vseeno uspešno izpeljali. Kako pa je bilo pa si lahko ogledate in preberete v naši galeriji.
S Soriške planine na Ratitovec – ogledna tura za tabor
S Harijem sva v soboto, 12. julija 2014, malo raziskala in si ogledala pot od Soriške planine, kjer že stoji tabor mladih planincev, na Ratitovec, kar je eden izmed načrtovanih izletov za tabor Soriška planina 2014.
S tabornega prostora, ki leži tik na vrhu prelaza in je nekoliko pomaknjen v gost smrekov gozd, sva jo odmahala deloma po gozdni stezi, deloma pa po neprometni gozdni cesti razglednemu grebenu naproti. Pot je zelo simpatična, ravno prav razgibana (malo gor, malo dol, malo travnikov, malo gozda, greben, bunkerji, …), resnično razgledna, najvišja točka pa je Altemaver (1679 m). S tega vrha Ratitovca sva se spustila do Krekove koče, poskrbela za kalorije (še topli flancati!), ter ob grožnji dežja še suha prisopihala nazaj do tabora.
Skratka, pot je OK, večjih nevarnosti razen prijaznih krav, simpatičnih konjev, kupa dišečih rož in občasno gob ni! 😉 Nekaj fotografij je na ogled v galeriji.
Se vidimo avgusta na taboru!
Miha
Bohorski slapovi niso kar tako!
Res je, Bohorski slapovi niso kar tako – izjemno lepi, pa tudi pot je zelo zanimiva, čisto nič dolgočasna, saj je treba večkrat prečkati vodo, se vzpeti po strmih poteh, malo poplezati… A trud med potjo, ki smo jo opravili v nedeljo, 11. maja 2014, je bil poplačan s pogledom na tri slapove – Bojanco, Pekel in Ubijavnik. Utrinki mežikajo v galeriji!