V soboto, 25. 4. 2026, nas je skupinica 9 članic in članov obiskala Veliki Travnik in Komen v Smrekovškem pogorju. Prijetno nas je grelo spomladansko sonce in prav mamljivo je bilo, da bi na sončku malce zadremali…
Pozdrav iz doline Glinščice
Na prvi pomladni dan nas je skupina planink in planincev iz PD Šmarje pri Jelšah in PD “Sloga” Rogatec obiskala dolino Glinščice pri Trstu – nekaj fotografij je na ogled v galeriji.
Pozdrav z Lubnika
Sončni utrinki z Malega Golaka

V soboto, 8. novembra 2025, se nas je skupinica 15 planink in planincev, od tega 8 otrok, kopala v soncu, medtem ko so nižine večjega dela Slovenije pokrivali oblaki. No, imeli smo tudi veter… Pač, v hribih, ki smo jih obiskali, se rojeva burja. Prav na vrhu nas je pričakal srež, a smo se lepo pogreli v prijazni Iztokovi koči. Klik!

Utrinki z Voglov
V soboto, 6. septembra, se nas je prav lepo število planink in planincev (16 !!!) odpravilo na Vogle. Vreme je bilo kar pravšnje in občasni oblaki so poskbeli, da nas ni preveč “skurilo” sonce. No, so nam pa taisti oblaki zakrivali poglede proti severovzhodu… Sestop s Prvega Vogla je poskrbel z malce adrenalina 🙂 Utrinki so v galeriji.

Planinska mladina iz Rogatca osvojila dvatisočaka
Nekaj besed o našem nedavnem izletu na Krofičko lahko preberete v spletnem časopisu Obsotelja in Kozjanskega (Kozjansko.info): Planinska mladina iz Rogatca osvojila dvatisočaka.
Ratitovec v soncu
Pozdrav z Velike planine
Skupen naravovarstveni izlet na cvetočo Veliko planino smo PD Šmarje pri Jelšah, PD “Boč” Kostrivnica, PD “Vrelec” Rogaška Slatina in naše planinsko društvo načrtovali že lani, pa nam jo je vreme kar trikrat zagodlo. No, letos, kot da bi se nam vreme hotelo oddolžiti, nas je na načrtovan datum pričakala lepotica v vsem svojem sijaju. Ker je postala Velika planina zelo zaželen in priljubljen cilj, posebno spomladi, ko poljane cvetočega žafrana obarvajo pokrajino v vijolično, se nas je zbralo kar za dva polna avtobusa. Iz Rogatca nas je bilo 18. Po malo dolgi in adrenalinski vožnji, kajti od prelaza Črnivec do Kranjskega Raka je cesta za avtobus komaj zadosti široka, mi pa še zdaleč nismo bili edini z istim ciljem, smo se zahvaljujoč odličnim šoferjem srečno pripeljali do izhodišča. Do Male planine smo hodili skupaj, potem pa smo se v manjših skupinah razkropili po planini. Vodnikov smo imeli več, tako da ni bilo bojazni, da bi koga izgubili. Čeprav je bilo obiskovalcev veliko, je planina velika in smo vsi uživali v čudoviti kulisi cvetočih travnikov in zasneženih vrhov v ozadju. Skupina Rogačanov se nas je povzpela na Gradišče, najvišji vrh Velike planine, in čas nam je ob vsrkavanju vtisov in fotografiranju nepozabnih prizorov kar prehitro minil. Spomini na krasen, poletno vroč dan, pa nam bodo še dolgo polnili duše.
Bojana Romih, načelnica VGN PD “Sloga”
