V hribih se jutra začnejo drugače kot v dolini, mi smo bili nekje vmes, kljub temu pa smo soboto začeli dokaj zgodaj. Ravno je bilo toliko svetlo, da umetne svetlobe nismo več potrebovali, ko smo stopali z Jermance nasproti sobotnemu dnevu. Običajni stopi proti Kamniškemu sedlu kmalu privedejo do mesta, kjer se markirana planinska pot v levo vzpne po klasiki proti Pri pastircih, po kateri smo se popoldan tudi vračali. Na tem mestu, V klinu, smo krenili po prezpotju skozi Repov kot, ki sicer ni povsem brezpoten, saj vodi skozenj kar dobro uhojena steza. No, mi smo vseeno zavili še bolj izven poti in zapustili dobro uhojeno brezpotje, prečili posušeno strugo potoka Sedelščeka in se po iskanju pozabljenih stvari ponovno vrnili na običajno pot proti Srebrnemu sedlu. Megleno jutro nas je spremljalo pri opazovanju Zeleniških špic in Staničevega vrha na eni strani ter južnih ostenj Planjave pod Sukalnikom na drugi strani. Na Srebrno sedlo smo prilezli ravno, ko je sonce predrlo meglene oblake in nam podarilo prelepe poglede na Ojstrico in Babe. Po običajni poti, ki privede s Korošice smo nadaljevali na vrh Planjave in se pomartinčkali na njenem, včeraj kar pošteno obiskanem vrhu. Sestopili smo preko Sukalnika do Kamniške koče in od tod v segreto dolino Kamniške Bistrice. Še klik do galerije…
Hari
