Doma pod Donačko goro
Objave z izletov, tur in planinskih taborov
Bilo je mrzlo. Kaj mrzlo, ledeno! V izredno težkih razmerah smo se s polno alpinistično opremo počasi prebijali skozi leden zrak in globok sneg proti domovanju čarovnic. Zaradi zahtevnosti ture nas je bilo vodnikov več kot drugih udeležencev. Tudi navzdol ni bilo nič lažje – ledeno, plazovito, nevarno. Kar prepričajte se: klik! 😉
Jutranja plohica je nekaj motovilila okrog, potem pa se kmalu umaknila lepemu jesenskemu vremenu – pokukalo je tudi sonce 🙂 Kako sladki so sveže pečeni kostanji je preverilo 10 mladih planink in planincev, pa še nekaj starejšega spremstva – klik!
No, pa je vendarle tu! Taborni čvek! Da malo obudimo spomine na lepo preživet teden v objemu koroških gora! Na voljo je točno tukaj 😉
V njem lahko preberete prispevke udeležencev tabora, si ogledate nekaj fotografij (ostale so na ogled v galeriji), posebej zanimivi pa so risarski izdelki 🙂
Pozor: datoteka je velika 35 MB.
Letošnji tabor, kje se vreme ni obnašalo prav nič škrtasto gorenjsko (navsezadnje smo bili na Koroškem!), je za nami, nam pa bodo ostali lepi spomini – nekaj smo jih v objektive ujeli Timi, Lučka, Hari, Ana ter Miha in jih za vas nasuli v zvrhano galerijo. Na hitro pa si lahko nekaj trenutkov ogledate tudi v posnetku, ki ga je pripravil Timi!
Na taboru nas je obiskal novinar RTV Slovenija Daniel Poslek in z nami posnel prispevek, ki ga lahko poslušate (in si ob tem še ogledate nekaj fotografij) na tem naslovu: klik!
Na zaspano Peci še ni posijalo sonce, ko smo ob 5. uri pomolili zaspane glave skozi šotorska “vrata”, na hitro pozajtrkovali in se odpravili novi dogodivščini naproti – na obisk h kralju Matjažu na Peco! Pot je vodila neusmiljeno navkreber, ampak naši mladi planinci so ji bili brez težav kos!
Prvi trije dnevi tabora mladih planincev v Podpeci so že za nami! Vreme nam je naklonjeno, imeli smo že kar nekaj aktivnosti, med drugim smo se povzpeli na bližnje Pikovo in Pikov vrh, ogledali smo si okolico tabora, obiskal nas je gorski reševalec Matic Novak in nam predstavil svojo življenjsko in športno zgodbo, imeli smo tekmovanje v planinski orientaciji, pravkar pa poteka planinski kviz iz (seveda planinskih) vsebin 🙂
Kalška gora ni razočarala, le na vrhu se je nekoliko skrivnostno zavila v meglice (kljub temu smo lahko pokukali dol do Zoisove koče, pa pobočje Grintovca se je pokazalo, Kalški greben na drugi strani pa se je ves čas ponosno kazal)… Na koncu smo jo osvajali štirje 🙂 Bilo je cvetja, modrega neba, lepih trav in še in še, na koncu tudi dež, a slednji šele takrat, ko smo mi že na varnem v koči pri izviru Kamniške Bistrice srkali smuti iz jagod in solate 😉 Hop na galerijo!