Doma pod Donačko goro
Objave z izletov, tur in planinskih taborov
V soboto, 8. novembra 2025, se nas je skupinica 15 planink in planincev, od tega 8 otrok, kopala v soncu, medtem ko so nižine večjega dela Slovenije pokrivali oblaki. No, imeli smo tudi veter… Pač, v hribih, ki smo jih obiskali, se rojeva burja. Prav na vrhu nas je pričakal srež, a smo se lepo pogreli v prijazni Iztokovi koči. Klik!
V soboto, 6. septembra, se nas je prav lepo število planink in planincev (16 !!!) odpravilo na Vogle. Vreme je bilo kar pravšnje in občasni oblaki so poskbeli, da nas ni preveč “skurilo” sonce. No, so nam pa taisti oblaki zakrivali poglede proti severovzhodu… Sestop s Prvega Vogla je poskrbel z malce adrenalina 🙂 Utrinki so v galeriji.
Nekaj besed o našem nedavnem izletu na Krofičko lahko preberete v spletnem časopisu Obsotelja in Kozjanskega (Kozjansko.info): Planinska mladina iz Rogatca osvojila dvatisočaka.
Zgodaj zjutraj se je v Rogatcu pokazalo sonce, a že v Ljubljani je nebo izgledalo bolj žalostno. Na srečo je šlo za “lažni alarm” – na izhodišču na Prtovču je bilo sončno in sonce nas je spremljalo ves čas izleta 🙂 Dokaze najdete v galeriji!
Skupen naravovarstveni izlet na cvetočo Veliko planino smo PD Šmarje pri Jelšah, PD “Boč” Kostrivnica, PD “Vrelec” Rogaška Slatina in naše planinsko društvo načrtovali že lani, pa nam jo je vreme kar trikrat zagodlo. No, letos, kot da bi se nam vreme hotelo oddolžiti, nas je na načrtovan datum pričakala lepotica v vsem svojem sijaju. Ker je postala Velika planina zelo zaželen in priljubljen cilj, posebno spomladi, ko poljane cvetočega žafrana obarvajo pokrajino v vijolično, se nas je zbralo kar za dva polna avtobusa. Iz Rogatca nas je bilo 18. Po malo dolgi in adrenalinski vožnji, kajti od prelaza Črnivec do Kranjskega Raka je cesta za avtobus komaj zadosti široka, mi pa še zdaleč nismo bili edini z istim ciljem, smo se zahvaljujoč odličnim šoferjem srečno pripeljali do izhodišča. Do Male planine smo hodili skupaj, potem pa smo se v manjših skupinah razkropili po planini. Vodnikov smo imeli več, tako da ni bilo bojazni, da bi koga izgubili. Čeprav je bilo obiskovalcev veliko, je planina velika in smo vsi uživali v čudoviti kulisi cvetočih travnikov in zasneženih vrhov v ozadju. Skupina Rogačanov se nas je povzpela na Gradišče, najvišji vrh Velike planine, in čas nam je ob vsrkavanju vtisov in fotografiranju nepozabnih prizorov kar prehitro minil. Spomini na krasen, poletno vroč dan, pa nam bodo še dolgo polnili duše.
Bojana Romih, načelnica VGN PD “Sloga”
Kope na Pohorju si je KVGN – komisija za varstvo gorske narave, letos ponovno izbrala za gostitelja licenčnega izpopolnjevanja za varuhe gorske narave /VGN/ in za zbor odsekov za VGN. Licenco je potrebno obnoviti vsaka 4 leta, zato smo se izobraževanja udeležili tudi varuhinje iz našega planinskega društva. Zdenki Novak je licenca potekla že lani, ko se usposabljanja ni mogla udeležili. Tako sva se na Kope odpeljali Zdenka in jaz kot načelnica VGN Sloga Rogatec, kajti po končanem licenčnem izpopolnjevanju je potekal še Zbor odsekov Komisije za Varstvo gorske narave.
Izobraževanje je potekalo na terenu. Ob lagodnem “sprehodu” do Črnega vrha, najvišje točke Pohorja, so nam predavatelji predstavili novo nastajajoči Regijski park Pohorje, za ustanovitev katerega so si občine na tem območju že dolgo prizadevale. Vsi smo bili povabljeni tudi na Dan Pohorja, ki bo letos 25. maja na Rogli. Po pohodu in okrepčilu je potekal še Zbor odsekov KVGN, kjer so nam predstavili delo komisije in načrt dela za leto 2024. Ker je pritisk množičnega turizma na našo gorsko naravo marsikje že preveč obremenjujoč in se bo še povečeval, je eden pomembnejših projektov KVGN in PZS akcija Peš iz dolin do višin. V ta namen poziva PZS tudi PD in markaciste, da bi se planinske poti ponovno začenjalo in markiralo od postajališč JPP in centrov krajev. Zbor se je zaključil slovesno s podelitvijo priznanj Angele Piskernik, najvišjih naravovarstvenih priznanj PZS. Razšli smo se z željo, da bi se večkrat srečali na skupnih akcijah odsekov in bili povezani močnejši in učinkovitejši.
Bojana Romih,
načelnica VGN PD Sloga Rogatec
V soboto, 23. 3. 2024, smo se povzpeli na Sinji vrh. Skupno nas je bilo 16. S hojo smo začeli pri izviru Hublja nad Ajdovščino in se v prijetno toplem vremenu povzpeli mimo Malega okna do roba Trnovskega gozda, kjer so nas pričakali razgledi in precej močan veter. Po ogledu kamnite spirale in Otliškega okna smo pot nadaljevali po robu, nato pa zavili v notranjost in se po cesti povzpeli na Sinji vrh ter se tako dvignili malce nad 1000 m nad morjem. Sestop nam je malce olajšal avtobus 🙂 Nekaj utrinkov smo natrosili v galeriji.
Zdelo se nam je neverjetno, a bilo je resnično – na soboto, 21. 10., ko smo imeli v planu Košenjak, ni deževalo! Ni bilo drugega kot da smo se dejansko odpravili…
Na prvotno načrtovano izhodišče smo prišli malce pozno, tako da smo se prepustili zapeljati jeklenim konjičkom malce višje, nad dolinsko meglo. Nato smo stopali skozi pravljično lep gozd, okrašen z raznimi gobicami, in po slabih dveh urah prišli na vrh. Glede na to, da med celotno potjo nismo srečali žive duše, smo bili kar malce presenečeni nad kakšnimi 20 pohodniki z avstrijske strani! Malica, nato pa smo se spustili do koče in se še tam malce rehidrirali. Še do izhodišča in naš Košenjak je bil pod kapo!!! Klik!
