Morske gore

Letošnja s snegom bogata zima se še ni prav dobro poslovila z Velebita, kamor smo kanili tik pred prvomajskimi prazniki, odgnalo je ni tudi veliko zanimanje udeležencev, ki so prosta mesta v kombiju zapolnili dober mesec pred izletom, še pred objavo kakršnega koli vabila (le-to se tako nikoli ni pojavilo na naši spletni strani…). No, par dni pred odhodom na Velebit se je izkazalo, da v višjih legah, kjer smo imeli namen hoditi, sneg še kar vztraja, tako da nam ni preostalo drugega, kot da smo na vrat na nos spremenili cilj izleta – mahnili smo jo tja, kjer snega zagotovo ne bo. Na Cres in Lošinj! V prvih dveh dneh (27. in 28. 4.) smo obiskali najvišja vrhova Cresa, to sta Sis (639 m; razgled na priloženi fotografiji spodaj) in Gorice (648 m), popoldne pa se še malo razmigali na pohodu iz mesta Cres do Sv. Salvadurja. V soboto smo imeli nekoliko daljši pohod – opravili smo krožno turo na Osorščico, ki smo jo malo začinili z odsekom zavarovane poti, ter obiskali njen vrh Televrin (588 m), ki je hkrati najvišja točka Lošinja. Nedelja je bila še bolj počitniško obarvana – skok do Lubenic, poležavanje na plaži in kosilo v starem ribiškem mestecu Valun. Ko smo s trajektom zapuščali Cres smo si prav vsi zaželeli, da bi obisk otoka podaljšali za kak dan ali dva. Hm, kdo ve, morda pa jo spet kdaj odmahamo na kak Jadranski otok! Utrinki so na ogled v galeriji.

Sončna Dobrča

Težko bi si izbrali lepše vreme za današnji izlet na Dobrčo 🙂 (Skoraj pre)toplo pomladansko sonce nas je cel dan božalo in poskrbelo, da je bilo nebo res modro in razgledi res široki, saj smo videli prav do meja naše domovine in še čez. Fotografije za obujanje spominov udeležencev in za delanje skomin 😉 so tukaj.

“Sneg je! Glej, zunaj sneg je!”

…Ja, zvabil nas je na bele strmine. Gaz nas je vodila na goro Oljko…in doživeli smo čudovito zimsko idilo…
Čeprav se je malo članov odločilo za tokratni izlet, smo pač mi, ki smo želeli na bele strmine, toliko bolj uživali v naročju sobotnega belega puhca.
Fotografirali smo vsi, v galeriji pa so fotografije Ines in Robija. Klik.

Lidija

Planinska orientacija v Rogatcu

Prvi novembrski vikend je bila na območju Rogatca organizirana regionalna tekma v planinski orientaciji, na kateri je v šestih različnih kategorijah tekmovalo več kot štirideset tekmovalcev. Razgiban teren, gibanje s pomočjo kompasa in zemljevida ter reševanje različnih praktičnih nalog je tekmovalce vodilo po okolici Rogatca, kjer so po različnih poteh prežali na kontrolne točke ter v čudovitem jesenskem vremenu iskali pot proti cilju.

Organizatorji tekmovanja iz PD »Sloga« Rogatec so tako pripravili tri različne, po težavnosti ločene, tekmovalne proge in prav vsi tekmovalci so uspešno opravili z zadanimi izzivi in tako ob zaključku tekmovanja prejeli zaslužena priznanja.

Ob koncu velja omeniti povabilo organizatorjev, da so na takšne tekme vljudno vabljena vsa planinska društva, katerih člani se želijo preizkusiti v planinski orientaciji ter na takšen način izkoristiti priložnost in pobližje spoznati gibanje po bolj in manj utrjenih, gozdnih in planinskih poteh ter brezpotjih.

Avtor članka: Poslek Dušan
Foto: PD “Sloga” Rogatec

Košenjak

Sicer ni v navadi, da na spletni strani objavljamo “privat” izlete, a naj bo tokrat izjema – že dvakrat smo v letnem načrtu imeli Košenjak, a je zmeraj nekaj prišlo navzkriž in izleta nismo izvedli. No, jaz sem pa vendarle želel ta presneti žig razširjene Slovenske planinske poti… Tako sem jo danes na lep sončen jesenski dan odmahal tja gor. In – bilo je čudovito! Tako da bom vsekakor lobiral, da se izlet še tretjič uvrsti v načrt društva, saj, kot pravijo – v tretje gre rado! Tale izlet pa je torej neka vrsta ogledne ture; fotografije so na ogled tukaj. Čez Goriški vrh gor, čez Ojstrico dol, pa dobrih 1000 m višincev vzpona.

Kostanjev piknik

Objava z enonevno zamudo… Pravzaprav ne! Z letošnjim kostanjevim piknikom, ki je bil 7. oktobra, smo pravzaprav prehiteli lanskega, 8. oktobra. Tako da bo kar prav 😉 Tudi vreme je bilo “prav”, več kot “prav” – bilo je čudovito! Del poti zjutraj je bil sicer v senci, a ko smo prišli višje nas je objelo toplo jesensko sonce. In ne samo sonce, tudi gobice vseh vrst, še posebej toplo pa so se k nam stiskali jurčki 😉 Pot do izvira Sotle je tako kar hitro minila, še hitreje spust po grebeu do lovske koče, kjer nas je že čakal kostanjepek (kostanjev pek?) z loncem vročih kostanjev, pa še kaj pečenega se je našlo! Utrinki 🙂