Pozdrav z Begunjščice


V soboto, 18. junija, je bil prav lep zgodnjepoletni dan, a temperature so bile že zelo poletne. Sonce nas je grelo že na poti z Ljubelja proti Zelenici, kjer smo imeli prvi “odmor”, malce bolj sveže je bilo le na delno zahtevni poti čez zahodno pobočje Begunjščice, kjer je občasno potegnil svež vetr’c. Društvene botaničarke so se zamotile še z raznoraznim cvetjem, ki se je bohotilo ob poti, njunemu znanju bi zavidala še sama Pehta. Ko smo pokukali na južno pobočje je bilo, kot da bi odprli pečico. Ob razgledu z vrha smo pozabili na vročino 🙂 Podobno je bilo na Robleku, kjer smo smo se ponovno naužili razgledov po Gorenjski. Po prečenju južnih pobočij smo si na Prevali privoščili še tretji daljši počitek, nato pa jo čez prijetno hladne Bornove tunele primahali nazaj na Ljubelj. Izleta se nas je udeležilo 6 članov.

Z izleta na Šmohor

Z enim očesom še v snu, z drugim že pod tušem, drobtine zgodnjega zajtrka padajo z rezalne deske na pult, obvezna kava, spakiram čutaro in nekaj za malico, pograbim nahrbtnik in proti busu, ki je že čakal na postaji. Ines preveri, če so vsi prijavljeni prisotni in že peljemo skozi Rogaško proti Celju in naprej do Laškega, kjer smo imeli izhodišče za nedeljski izlet do planinskega doma na Šmohorju. Označena planinska pot takoj, ko zapusti mesto, stopi navkreber, najprej po cesti, nato mimo hiš po stopnicah in na dobro uhojeno planinsko pot v smeri Maliča in proti Šmohorju. Toplo sonce nas je spremljajlo ves čas poti, mestoma je tudi zapihalo. Takrat je postalo hladneje in bundica v nahrbtniku je ponovno postala uporabna. Večinoma poti je speljano po gozdu, mestoma stopi tudi na cesto, tu in tam se je potrebno izogniti majhnim izvirom, ki močijo stezo in so kamni mokri ter zemlja zmerno blatna. Seveda, večina poti je suha, da se kar kadi za nami, še posebej pri vračanju v dolino, ko se je dalo bolj podrsat po suhem listju in prašni stezi, da je oblak suhe zemlje kar lebdel v zraku. Sonce se je trudilo s svojimi skoraj že spomladanskimi žarki razveseljevat obiskovalce pri planinskem domu, a veter je kar pravil, da zima še ni minila. Za vse je bilo nekaj, hoja, igra, igrala, podili smo se za nogometno žogo in okrepčali iz nahrbtnikov, oziroma iz kuhinje planinskega doma, še posebej so teknile palačinke in sladoled.
Nazaj grede smo lovili “zajce”, ki jih nismo ujeli, so si pa morda nekateri zapomnili za naslednjič, da tek navzdol ni ravno modra izbira, če nismo vešči v samospotikanju ob gozdne kamne. V Rogatec smo prispeli v zgodnjem nedeljskem popoldnevu, kjer je bilo časa še tudi za nedeljski počitek.

(planinec iz Rogatca)

Kako je bilo na Dreveniški gori?

V soboto, 19. februarja 2022, smo se planinci odpravili na pohod na Dreveniško goro. Zbrali smo se na parkirišču pred Mercatorjem v Rogatcu in se z avtomobili odpeljali do Zgornjega Gabernika. Našo četico je sestavljalo sedem odraslih in sedemindvajset mladih planincev. Kljub dežju se nam je uspelo povzdigniti preko Galk in rastišča velikonočnice. Skalnata pot je dajala vtis, da se nahajamo v pravem visokogorju. Naposled smo se zatekli v planinski dom na Boču, kjer smo se okrepčali in pogreli ob skodelici toplega čaja. Deževje po postanku še vedno ni prenehalo, zato smo se bili premorani po krožni poti vrniti nazaj do izhodišča. Pot je vodila po strmem pobočju navzdol, mimo koče Velikonočnice, vse do kamnoloma.
Blatni, vendar s kotički ust navzgor, smo se odpravili proti domu.

Napisala Špela Kitak

Galerija slik – klik!
2022-02-19-Dreveniska_gora-31

Tabor pod Donačko goro 2021

V torek, 27. julija, se je na Donački gori že drugo leto zapored pričel štiridnevni tabor mladih planincev, ki ga je organiziralo Planinsko društvo »Sloga« Rogatec. Tabora se je udeležilo 17 otrok. Najprej smo se namestili po šotorih, nato pa odšli na kratek izlet po okolici. Sledila je taborjada, ki je obsegala taborniško različico sobe pobega. Nato je bila na sporedu kratka predstavitev obvezne opreme planinskega nahrbtnika, s katero so bili otroci seznanjeni, kako morajo svoj nahrbtnik pripraviti že za naslednji pohod. Imeli smo tudi delavnice, na katerih smo izdelovali barvite zapestnice prijateljstva oz. kumihimo. Naučili smo se tudi nekaj osnovnih vozlov, ga. Bojana pa nam je predstavila nekaj značilnih gorskih rož ter nas ozavestila o visoko razširjenih invazivnih vrstah. Zvečer smo se z lučkami na glavi podali na nočni pohod na Donačko.

Naslednje jutro je sledil izlet na Ženčaj, ki ga je vodil g. Nedelko. Ko smo se vrnili v Rudijev dom, nas je tam že čakalo toplo kosilo. Da bi mlade planince seznanili tudi s poškodbami in nevarnostmi, ki pretijo v gorah in kako ukrepati, ko naletimo nanje, je ga. Suzana izvedla kratko predstavitev prve pomoči. Še predenj se je stemnilo, smo zanetili kres, se posedli ob tabornem ognju in odigrali nekaj šaljivih iger. Tisto večer nas je presenetilo tudi nekaj dežnih kapelj, zato smo se zatekli v Rudijev dom in si tam pogledali filmček. Na srečo je dež kmalu ponehal in že smo se lahko vrnili v šotore ter padli v globok spanec.

V ranih urah tretjega dne smo se odpravili na Resenik. Sledilo je tekmovanje v orientaciji, kjer so mladi planinci morali uporabiti pridobljeno znanje iz prejšnjih dni. Po večerji nam je g. Dušan Poslek predstavil delo detektiva. Otroci so lahko preizkusili pogovor preko voki-tokija, si nadeli prisluškovalni jopič in spoznali eno od metod pridobivanja prstnih odtisov. Da bi nadaljevali detektivsko vzdušje, smo za otroke organizirali tudi nočni lov na zaklad, v neposredni bližini Rudijevega doma. Iskanje je bilo zaradi teme že oteženo, zato pa je bila uporaba nočne svetilke nepogrešljiva.
Zjutraj smo se ponovno prebudili v jasno jutro. Po zajtrku smo razglasili rezultate taborjade, razdelili majice, naredili skupinsko fotografijo ter pospravili šotore.
Tako smo preživeli še en zabaven in pustolovski tabor na Donački gori.

Utrinki s tabora so na ogled in za spomin v galeriji Donačka gora 2021.

Tabor Donačka gora 2020

Člani Mladinskega odseka Planinskega društva »Sloga« Rogatec smo od 11. do 14. avgusta taborili na Donački gori. Postavili smo šotore, ogradili prizorišče, dvignili zastave, priskrbeli material za taborni ogenj in si tako ustvarili čisto pravi planinski tabor. 

Že prvi dan smo se podali na pohod po okolici. Pri cerkvici Sv. Donata smo srečali gospo Metko, ki nam je pripovedovala legende o Donački gori. Po prihodu v tabor smo si izdelali amulete, ki so nas varovali skozi vse dni našega druženja. Popoldan smo izdelali razglednice in poglobili znanje o planinskih rožicah. Po obilni večerji smo energijo porabili še za nočni vzpon na vrh Donačke gore, kjer smo na jasnem nebu opazovali nešteto zvezd.

Zjutraj so nas prebudili prvi sončni žarki, ob katerih smo preživeli tudi jutranjo telovadbo. Po zajtrku so nas obiskali konjeniki in lahko smo se preizkusili v jahanju. Nato je sledila taborjada. Skozi zabavne igre smo krepili ekipni duh in preizkušali hitrostne ter ročne spretnosti. Po kosilu smo imeli delavnice. V prvi skupini smo si izdelali kape, druga skupina je poskrbela za pisanje razglednic, ki smo jih prejšnji dan izdelali, v tretji skupini pa smo se naučili nekaj o vozlih in načinih varovanja, ki jih uporabljamo v gorah. Zvečer smo zakurili taborni ogenj. Spekli smo kuruzo in uživali v hrani in prepevanju pesmi. Nato smo ob ognju izvedli še kviz o planinskem znanju. Utrujeni od napornega dne smo se nato podali v šotore, v objem toplih spalk.

Tudi naslednji dan smo pričeli z jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo se podali na nekoliko daljši pohod, na Ložno. Po prihodu v tabor smo se okrepčali z odličnim kosilom in že je bil čas za popoldanske dejavnosti. Tudi tokrat smo jih izvajali po skupinah. Prva skupina je spoznavala planinsko opremo in razmišljala o tem, kako pravilno pripraviti nahrbtnik, ko se odpravimo v gore. V drugi skupini smo pod vodstvom g. Marka Herčka spoznali lokostrelstvo in se preizkusili v ciljanju tarče. Tretjo skupino pa sta vodila Marijan in Primož, člana Prostovoljnega gasilskega društva Rogatec, ki sta nam tik ob našem taboru postavila zipline, po katerem smo se z velikim veseljem tudi spustili. Zakjučni večer smo preživeli ob Dinovi predstavitvi alpinizma, nato smo podarili nagrade, ki so si jih zaslužili udeleženci skozi ves tabor. Na koncu nas je (ob kokicah) čakal še prijeten filmski večer, povezan z zmaji. 

Zjutraj smo se ponovno prebudili v jasno jutro. Pojedli smo zajtrk, razdelili majice, naredili zaključno fotografijo ter pospravili šotore.

Preživeli smo čudovit, zabaven, razgiban in s soncem obsijan tabor mladih planincev na Donački gori.

Foto-utrinki so na ogled v galeriji.

avtorica prispevka: Pia Novak, načelnica mladinskega odseka PD “Sloga” Rogatec

Tabor Čezsoča 2019

V soboto, 10. 8. 2019, se je za našo izmeno mladih planincev iz društev PD “Boč” Kostrivnica, Zagorje on Savi in “Sloga” Rogatec začel enotedenski tabor mladih planicev. Letos taborimo blizu Čezsoče ob – Soči! Prvi dan smo se malo ohladili v bistri reki, se sprehodili do slapu Boka, v nedeljo pa obiskali Krnsko jezero. Seveda je bilo hlajenje na sporedu tudi v nedeljo in kaže, da bo tako vsak dan – kar priročna je ta Soča!