Letošnjega tradicionalnega Češnjevega pohoda se je udeležilo štirideset pohodnikov iz večih planinskih društvev, predvsem iz “Boč” Kostrivnica, “Sloga Rogatec, “Vrelec Rogaška Slatina in nekaj iz PD Šmarje pri Jelšah ter Ložno sv. Florijan. Trasa je potekala od Rudijevega doma pod Donačko goro do Velikonočnice pod Bočem. Čeprav je jutro kazalo na precejšen odmik vremena od dokaj lepe predhodne vremenske napovedi, smo se podali v vetrovno pot proti Ložnemu, kjer smo imeli prvi večji postanek z malico, katero so prispevala planinska društva Ložno sv. Florijan, “Boč” Kostrivnica in “Sloga” Rogatec. Po obsežnem počitko smo pot nadaljevali proti Ravnocerju, kjer pa nas je vmes doletelo dežno prebujanje, ki pa na srečo ni trajalo dolgo, saj se je po kakšne dobre pol ure pršenje ustavilo in nam nadaljevanje poti postreglo z izjemno lepim preostankom sobotnega dneva. Seveda, najprej obvezen postanek pri Gavezu in nato pot proti Velikonočnici. Četverica se je vmes odločila stopiti še na vrh Boča, in najmlajša dva, Dino, ki je tudi vodil izlet ter Tomi, sta skočila še na ferato in nato na vrh Boča, ostali smo jo pa mahnili kar do cilja na odličen Dreveniški golaž in Marijino sladico. Prijeten dan smo tako zaključili in se obvezali, da naslednje leto ponovno pridemo skupaj. Utrinki s pohoda.
Urejanje poti na Donačko goro in okrog nje
Prelepa sončna nedelja je na Donačko goro privabila lepo število planincev, pohodnikov sprehajalcev in kofetkanja željnih obiskovalcev planinskega doma in hišne gore. Nekaj se nas je nabralo tudi takšnih, ki smo se namenili popravljat, čistit in označevat poti na področju Donačke gore in sicer smo v večih skupinah urejali različne odseke poti. Ena skupina čistila vejevje, podrastje in grmovje na Tončkini poti, to je pot od Gornje vasi in do Polajžerja, kjer je bilo potrebno odstranjevati kar nekaj rastja, ki je zapiralo pot, hkrati pa smo ves odsek pokosili in obnovili markacije. Druga skupina je urejajla pot pri Polajžarju za gospodarskim poslopjem in naredila stopnice ob vrtni ograji ter nekoliko popravila pot v prvem delu proti sv. Donatu. Les za stopnice na tem odseku, za tablo na križišču kjer pristajajo padalci in za prešnjo delovno akcijo, ki smo jo imeli že pred slabim mesecem, je prispeval kmet Polajžar. Tretja skupina je uredila leseno ograjo pri planinskem domu, ki zapira staro in opuščeno pot na goro, čez travnik, hkrati pa smo naredili zaporo tudi na zgornjem delu travnika, ki zapira isti del opuščene poti čez travnik. Popravili smo še tisti del stopnic na poti na Donačko goro, ki nam ga ni uspelo popraviti v mesecu maju. Fotografije od prvega dela delovne akcije so na ogled tukaj, utrinki včerajšnjih in današnjih opravljenih del pa smo postavili na ogled tukaj. Seveda si želimo, da se nam pri naslednji tovrstni akciji priključi še kdo iz društva, tokrat se nas je odzvalo trinajst, na majski akciji, pa nas je bilo le sedem. Torej, vabljeni še ostali, več nas je več naredimo in manj ostane za naslednjič.
Z Dolge njive na Košutnikov turn
Jutro je bilo prijetno sveže po večerni nevihti in dan je kazalo da bo lep, čeprav je bila napoved popoldankega dežja ravno s severa tam, kamor smo mi bili namenjeni. Po dobrih dveh urah vožnje je bilo potrebno le še prevoziti Tržič in Jelendol, dolino Tržiške Bistrice in Košutnika in se dostaviti prav do zadnjega parkirnega prostora kjer verjetno večina pusti svoje vozilo. Nato po markirani poti urno do Dolge njive, kjer se v njenem zakulisju visoko pnejo južna ostenja Košute in ravno nad njo se kaže Košutnikov turn na čigar vrh smo bili namenjeni. Hoja v ključih skozi smrekov gozd je bila prijetna in sveža, saj jutranji termometer še ni kazal ravno pretiranih poletnih stopinj. Drži, da še uradno ni poletje, pa vendar… Višina je hitro naraščala in kmalu smo prišli iz gozda, kjer se nam je na jugu veselo smehljal Storžič s svojo čudovito severno podobo. Vseh sedem nas je kmalu prispelo čez travnate vesine do vršnega grebena Košute in čez dobrih deset minut smo že stali na vrhu našega današnjega cilja. Kamniške in Savinjske Alpe so bile že vso jutro pokrite s sivimi oblaki in tudi Storžič se je začel prekrivati s sivo zaveso. Tako smo postanek na vrhu namenili fotografiranju in kratki malici, ter se kmalu spustili proti južnim pobočjem Tolste Košute, saj je nakazovalo osvežitev z dežjem, kar pa ni ravno prijetno na teh travnih strminah. V uri in pol smo z vrha sestopili čez planino Zgornja Dolga njiva do planine Spodnja Dolga njiva, kjer smo si privoščili zelo okusna domača okrepčila. Začelo je rahlo pršeti in prav prijetno je bilo gledati izpod kapa planšarije kako kapljice dežja močijo njive trav in kako brezbrižne krave z velikimi zvonci okrog vratu mulijo slastno travo. Tudi ta prš je kmalu končal svoj ples, zato smo sestopili še zadnji del poti do parkirišča in se odpeljali polni zadovoljstva proti Dolžanovi soteski, kjer imajo domačini na ozki cesti prednost in zanje ne veljajo cestno prometni predpisi. Seveda, tudi to ni skalilo našega prijetno preživetega dneva v hribih, zato smo z mislijo na utrinke s Košute, zapeljali v dolinski vsakdan. Utrinki