“Sneg je! Glej, zunaj sneg je!”

…Ja, zvabil nas je na bele strmine. Gaz nas je vodila na goro Oljko…in doživeli smo čudovito zimsko idilo…
Čeprav se je malo članov odločilo za tokratni izlet, smo pač mi, ki smo želeli na bele strmine, toliko bolj uživali v naročju sobotnega belega puhca.
Fotografirali smo vsi, v galeriji pa so fotografije Ines in Robija. Klik.

Lidija

VABILO: Gora Oljka

Gora Oljka, Planinski dom in cerkev na gori

Gora Oljka (734 m) je kraški osamelec, ki se dviga nad nasadi hmelja v Spodnji Savinjski dolini. Dobro vidna z avto ceste med Vranskim in Celjem, pritegne nase več pogledov kakor marsikatera višja vzpetina v okolici. Je lepa razgledna točka, dostopna tudi z avtomobilom. Gora Oljka se v znanih dokumentih prvič omenja kot Križna gora že davnega leta 1243. Od sredine 17. stoletja je na vrhu gore stal velik križ, od leta 1753 pa tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže. To omenja pogodba med šoštanjsko lastnico in polzelskim malteškim viteškim redom. Gora Oljka je dobila ime po sliki na glavnem oltarju cerkve sv. Križa, na kateri je znamenit baročni slikar Fortunat Bergant upodobil Jezusa na Oljski gori.
Tik pod vrhom Gore Oljke stoji planinski dom, v katerem se lahko okrepčamo, na vsak način pa se moramo povzpeti do cerkve in se prepustiti lepim razgledom. Na jugu na Posavsko hribovje, med drugim na Kum in Mrzlico, na zahodu na Menino, Golte, Smrekovec in Raduho, proti severu na Peco, Uršljo goro, Pohorje in Paški Kozjak. Lep je tudi pogled na Spodnjo Savinjsko dolino od Letuša do Celja, na del Zgornje Savinjske doline z Mozirjem in na del Šaleške doline z Velenjem. Kot znamenita planinska točka je Gora Oljka vključena v Savinjsko, Šaleško in Polzelsko planinsko pot ter planinsko pot Po poteh Andraža.

Izlet bo vodil vodnik PZS Nedelko Kuhar (041 763 490), v soboto, 24. 2. 2018, pri katerem lahko dobite tudi dodatne informacije. Odhod bo ob 7. uri z avtobusne postaje v Rogatcu. Prijave zbira Ines Zalezina (040 606 722), do četrtka, 22. 2. 2018. 

Strošek prevoza je za mlade planince 8€, za člane 10€, za nečlane pa 15€. V primeru neugodne vremenske napovedi bo pohod pravočasno odpovedan.

Vabljeni!

Zimska idila in čar poezije

Člani planinskih društev Sloga Rogatec, Majšperk, Stoperce, Ložno Sv. Florijan, Vrelec Rogaška Slatina, Boč Kostrivnica, Šmarje pri Jelšah ter ostali ljubitelji narave smo 8. februarja na tradicionalnem pohodu na Donačko goro obeležili praznik slovenske kulture.

Ob recitiranju in deklamiranju slovenske poezije smo počastili spomin na velikana slovenske besede – Franceta Prešerna in Ivana Cankarja, snovalca, ki sta med mnogimi drugimi v naši zgodovini pustila poseben pečat. Dan pred praznikom kulture je minilo že štirinajst let, odkar se je poslovil domačin, slovenski pesnik, prevajalec, umetnik in novinar Jože Šmit, zato smo tudi njemu v spomin obudili besede, ki jih je nekoč zapisal.  Fotografije!

Zimska idila in čar poezije sta nas združila v prijetnem doživetju…

Lidija Zalezina

Obvestilo

Udeležence 22. zimskega pohoda na Donačko goro obveščamo, da so na Donački gori razmere povsem zimske, da bo kratek kulturni program pri planinski koči ob enaki uri kot je bilo predvodeno, in tudi priložnostni žig bo v planinskem domu in ne na vrhu gore. Pot na goro je nazadnje prehojena danes po 19. uri, ni pa zgažena in ves čas tudi rahlo sneži. Cesta je še nocoj nazadnje splužena in posipana do planinskega doma.
Priporočamo zimsko opremo!
Pohodniki hodite na lastno odgovornost.

Češnjev pohod 2017

Letošnjega tradicionalnega Češnjevega pohoda se je udeležilo štirideset pohodnikov iz večih planinskih društvev, predvsem iz “Boč” Kostrivnica, “Sloga Rogatec, “Vrelec Rogaška Slatina in nekaj iz PD Šmarje pri Jelšah ter Ložno sv. Florijan. Trasa je potekala od Rudijevega doma pod Donačko goro do Velikonočnice pod Bočem. Čeprav je jutro kazalo na precejšen odmik vremena od dokaj lepe predhodne vremenske napovedi, smo se podali v vetrovno pot proti Ložnemu, kjer smo imeli prvi večji postanek z malico, katero so prispevala planinska društva Ložno sv. Florijan, “Boč” Kostrivnica in “Sloga” Rogatec. Po obsežnem počitko smo pot nadaljevali proti Ravnocerju, kjer pa nas je vmes doletelo dežno prebujanje, ki pa na srečo ni trajalo dolgo, saj se je po kakšne dobre pol ure pršenje ustavilo in nam nadaljevanje poti postreglo z izjemno lepim preostankom sobotnega dneva. Seveda, najprej obvezen postanek pri Gavezu in nato pot proti Velikonočnici. Četverica se je vmes odločila stopiti še na vrh Boča, in najmlajša dva, Dino, ki je tudi vodil izlet ter Tomi, sta skočila še na ferato in nato na vrh Boča, ostali smo jo pa mahnili kar do cilja na odličen Dreveniški golaž in Marijino sladico. Prijeten dan smo tako zaključili in se obvezali, da naslednje leto ponovno pridemo skupaj. Utrinki s pohoda.   

Urejanje poti na Donačko goro in okrog nje

Prelepa sončna nedelja je na Donačko goro privabila lepo število planincev, pohodnikov sprehajalcev in kofetkanja željnih obiskovalcev planinskega doma in hišne gore. Nekaj se nas je nabralo tudi takšnih, ki smo se namenili popravljat, čistit in označevat poti na področju Donačke gore in sicer smo v večih skupinah urejali različne odseke poti. Ena skupina čistila vejevje, podrastje in grmovje na Tončkini poti, to je pot od Gornje vasi in do Polajžerja, kjer je bilo potrebno odstranjevati kar nekaj rastja, ki je zapiralo pot, hkrati pa smo ves odsek pokosili in obnovili markacije. Druga skupina je urejajla pot pri Polajžarju za gospodarskim poslopjem in naredila stopnice ob vrtni ograji ter nekoliko popravila pot v prvem delu proti sv. Donatu. Les za stopnice na tem odseku, za tablo na križišču kjer pristajajo padalci in za prešnjo delovno akcijo, ki smo jo imeli že pred slabim mesecem, je prispeval kmet Polajžar. Tretja skupina je uredila leseno ograjo pri planinskem domu, ki zapira staro in opuščeno pot na goro, čez travnik, hkrati pa smo naredili zaporo tudi na zgornjem delu travnika, ki zapira isti del opuščene poti čez travnik. Popravili smo še tisti del stopnic na poti na Donačko goro, ki nam ga ni uspelo popraviti v mesecu maju. Fotografije od prvega dela delovne akcije so na ogled tukaj, utrinki včerajšnjih in današnjih opravljenih del pa smo postavili na ogled tukaj. Seveda si želimo, da se nam pri naslednji tovrstni akciji priključi še kdo iz društva, tokrat se nas je odzvalo trinajst, na majski akciji, pa nas je bilo le sedem. Torej, vabljeni še ostali, več nas je več naredimo in manj ostane za naslednjič. 

 

Z Dolge njive na Košutnikov turn

Jutro je bilo prijetno sveže po večerni nevihti in dan je kazalo da bo lep, čeprav je bila napoved popoldankega dežja ravno s severa tam, kamor smo mi bili namenjeni. Po dobrih dveh urah vožnje je bilo potrebno le še prevoziti Tržič in Jelendol, dolino Tržiške Bistrice in Košutnika in se dostaviti prav do zadnjega parkirnega prostora kjer verjetno večina pusti svoje vozilo. Nato po markirani poti urno do Dolge njive, kjer se v njenem zakulisju visoko pnejo južna ostenja Košute in ravno nad njo se kaže Košutnikov turn na čigar vrh smo bili namenjeni. Hoja v ključih skozi smrekov gozd je bila prijetna in sveža, saj jutranji termometer še ni kazal ravno pretiranih poletnih stopinj. Drži, da še uradno ni poletje, pa vendar… Višina je hitro naraščala in kmalu smo prišli iz gozda, kjer se nam je na jugu veselo smehljal Storžič s svojo čudovito severno podobo. Vseh sedem nas je kmalu prispelo čez travnate vesine do vršnega grebena Košute in čez dobrih deset minut smo že stali na vrhu našega današnjega cilja. Kamniške in Savinjske Alpe so bile že vso jutro pokrite s sivimi oblaki in tudi Storžič se je začel prekrivati s sivo zaveso. Tako smo postanek na vrhu namenili fotografiranju in kratki malici, ter se kmalu spustili proti južnim pobočjem Tolste Košute, saj je nakazovalo osvežitev z dežjem, kar pa ni ravno prijetno na teh travnih strminah. V uri in pol smo z vrha sestopili čez planino Zgornja Dolga njiva do planine Spodnja Dolga njiva, kjer smo si privoščili zelo okusna domača okrepčila. Začelo je rahlo pršeti in prav prijetno je bilo gledati izpod kapa planšarije kako kapljice dežja močijo njive trav in kako brezbrižne krave z velikimi zvonci okrog vratu mulijo slastno travo. Tudi ta prš je kmalu končal svoj ples, zato smo sestopili še zadnji del poti do parkirišča in se odpeljali polni zadovoljstva proti Dolžanovi soteski, kjer imajo domačini na ozki cesti prednost in zanje ne veljajo cestno prometni predpisi. Seveda, tudi to ni skalilo našega prijetno preživetega dneva v hribih, zato smo z mislijo na utrinke s Košute, zapeljali v dolinski vsakdan. Utrinki